Andreja – dobitnica državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva

Z velikim ponosom in iskreno hvaležnostjo sporočamo, da je naša prostovoljka Andreja prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2024, ki ga podeljuje Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije. To visoko državno priznanje je namenjeno posameznikom in organizacijam, ki s svojim dolgoletnim, predanim in srčnim prostovoljskim delom bistveno prispevajo k bolj povezani, solidarni in človeški družbi. Prejemniki priznanja so ljudje, ki vsak dan – pogosto tiho in neopaženo – prinašajo spremembe, lajšajo stiske, dajejo upanje ter širijo vrednote sočutja, odgovornosti in vztrajnosti.

Podelitev priznanj v Predsedniški palači, 23.6. 2025
Foto: Bor Slana / STA

Andreja je ena izmed teh izjemnih posameznic. Že vrsto let je nepogrešljiv del Društva Tvoj telefon, kjer s svojo srčnostjo, sočutnim poslušanjem in notranjo močjo stoji ob strani ljudem v stiski. Njena prisotnost ni pomembna le za tiste, ki v najtežjih trenutkih poiščejo pomoč na drugi strani telefonske linije, temveč tudi za nas, ki jo poznamo kot toplo, strokovno, zanesljivo in predano prostovoljko.

Govor predsednice, Foto: Bor Slana / STA

Ob podelitvi je predsednica države poudarila, da bi v idealnem svetu prostovoljstva morda
sploh ne potrebovali – ker bi bilo za vse ustrezno in dostojanstveno poskrbljeno. A dokler ta
svet ostaja naš skupni cilj, so ljudje, kot je Andreja, neprecenljivi.
Hvaležni smo, da lahko delimo ta pomemben trenutek z njo.
Iskrena hvala tudi Mladinskemu centru Postojna in Planinskemu društvu Postojna, ki sta
podprla njeno kandidaturo in tako pripomogla, da je Andrejino delo prepoznano tudi širše.

Draga Andreja, hvala, ker s svojim znanjem, občutljivostjo in velikim srcem soustvarjaš prostor varnosti in bližine. Ponosni smo nate.

Delavnica »RAZUMETI KLIC NA POMOČ«

V ponedeljek, 19. maja 2025, je društvo organiziralo strokovno delavnico z naslovom »Razumeti klic na pomoč«, ki jo je vodila priznana psihiatrinja in predavateljica dr. Vesna Švab. Delavnica je potekala v prijetnem in spodbudnem vzdušju ter je predstavljala pomemben prispevek k strokovnemu razvoju naših prostovoljk in prostovoljcev.

Osrednja tema srečanja je bilo razumevanje osnovnih čustvenih potreb oseb, ki se znajdejo v hudi duševni stiski in poiščejo pomoč preko telefonskega pogovora. Dr. Švab je izpostavila pomen aktivnega poslušanja, sočutnega odzivanja in sposobnosti prepoznavanja globljih sporočil, ki se skrivajo za besedami klicateljev.

Udeleženci smo poglobili razumevanje psiholoških mehanizmov, ki vodijo v občutke nemoči, osamljenosti ali obupa. Naučili smo se tudi prepoznati nekatere ključne znake duševnih motenj ter načine, kako se na njih učinkovito, a hkrati empatično odzvati v okviru svetovalnega pogovora.

Prostovoljci so delavnico sprejeli z veliko odprtostjo in navdušenjem. Ena izmed udeleženk, Klara, je delila svoje vtise:

»Delavnica z dr. Švabovo mi je odprla povsem novo perspektivo. Zdaj bolje razumem, kaj je v ozadju stiske in kako lahko že s tem, da sem pristno prisotna, naredim razliko.«

Tudi Marjetka, dolgoletna prostovoljka, je bila nad delavnico navdušena:

»Osvežila sem svoje znanje in dobila konkretne napotke za delo. Največ mi pomeni, da se zdaj počutim bolj samozavestno pri odzivanju na težke klice.«

Z znanjem, ki smo ga pridobili na tej strokovno bogati delavnici, bomo lahko še bolj sočutno, strokovno in učinkovito podprli posameznike, ki se v stiski obrnejo na nas. Hvaležni smo dr. Švabovi za njen čas, znanje in odprtost, ki jih je z nami velikodušno delila.

Delavnica nenasilne komunikacije

Člani društva smo se udeležili uvodne delavnice nenasilne komunikacije (NVC), zasnovane po metodologiji Marshalla Rosenberga, ki jo je vodil Javor Škerlj Vogelnik, strokovnjak na področju komunikacije in osebnega razvoja. Nenasilna komunikacija je pristop, ki omogoča spoštljivo izražanje lastnih potreb in aktivno poslušanje drugih, brez obsojanja ali kritiziranja, ter spodbuja vzpostavljanje konstruktivnih in sočutnih odnosov v osebnem in profesionalnem življenju.

Metodologija NVC, ki jo je razvil ameriški psiholog Marshall Rosenberg, temelji na prepoznavanju in izražanju čustev ter potreb na način, ki spodbuja medsebojno razumevanje. Ključni cilji so odpravljanje konfliktov, iskanje rešitev, ki koristijo vsem vpletenim, ter spodbujanje sočutja v medosebnih odnosih. Proces vključuje štiri temeljne korake: opazovanje brez presoje, izražanje čustev, prepoznavanje potreb in oblikovanje konkretnih prošenj, ki so izvedljive in spoštljive.

Marshall Rosenberg je bil psiholog, ki je razvil pristop nenasilne komunikacije, katerega cilj je bil spodbujati sočutno komuniciranje ter reševanje konfliktov v različnih okoljih. Njegova metodologija je prispevala k večjemu medsebojnemu razumevanju in mirnim rešitvam v številnih konfliktnih situacijah.

Javor Škerlj Vogelnik , mednarodno certificiran trener nenasilne (NVC) komunikacije je udeležencem predstavil principe NVC in jih spodbudil k aktivnemu sodelovanju. Z njegovim pristopom smo imeli priložnost preizkusiti različne komunikacijske tehnike v varnem in podporno naravnanem okolju, kar je omogočilo globlje razumevanje načel nenasilne komunikacije.

Člani društva smo bili navdušeni nad kakovostjo in vsebino delavnice, saj nam je omogočila poglobljen vpogled v pomen medsebojnega razumevanja in dialoga. Prepričani smo, da bo pridobljeno znanje pripomoglo k izboljšanju naše komunikacije in gradnji bolj harmoničnih odnosov v različnih okoljih.

Izjavi udeleženk delavnice:

»Delavnica me je spodbudila, da več pozornosti namenim neizrečenim sporočilom v pogovoru. Zdaj se zavedam, kako pomembno je, da ljudi slišimo zares – ne le z ušesi, ampak tudi s srcem.«
– Nina, prostovoljka

»Ugotovila sem, da lahko že s preprosto spremembo načina izražanja preprečim marsikateri nesporazum. Nenasilna komunikacija ni le teorija, ampak način bivanja – in to bomo kot svetovalci znali uporabiti tudi v praksi.«
– Lara, prostovoljka

Delavnica je še utrdila naše prepričanje, da je sočutna komunikacija temelj zaupanja in opore, ki ju želimo nuditi vsakemu, ki nas v stiski pokliče.

Bilten društva 2024

Spoštovani bralci, dragi prijatelji našega društva. Z velikim veseljem vas pozdravljam v novi izdaji našega Biltena, ki nam ponuja priložnost, da se skupaj ozremo na pomen našega dela in več kot 30-letno tradicijo, ki jo društvo ponosno ohranja. Naše poslanstvo se je začelo leta 1993, ko smo postali glas sočutja in podpore v času, ko je bilo to najbolj potrebno. Od takrat dalje neprekinjeno sledimo enemu cilju: biti v oporo vsem, ki se soočajo s stiskami in izzivi. Kot predsednica društva se počutim globoko hvaležna, da lahko skupaj z vami soustvarjam to pomembno zgodbo. Naša telefonska pomoč nudi varno in anonimno okolje, kjer lahko vsak najde tolažbo, nasvet ali preprosto nekoga, ki mu prisluhne z razumevanjem in brez obsojanja. Skozi leta smo slišali mnoge zgodbe o bolečini, pogumu in upanju, ki so vse pustile neizbrisen pečat v naših srcih. Zavedamo se, kako ključnega pomena je, da v trenutkih stiske nihče ne ostane sam. Poleg naše neposredne pomoči si prizadevamo tudi širiti zavedanje o pomembnosti duševnega zdravja. Skupaj z vami gradimo prostor, kjer se lahko odkrito pogovarjamo o čustvenih stiskah in kjer je vsakdo slišan. Naše izobraževalne delavnice in kampanje si prizadevajo ustvariti bolj sočutno in razumevajočo skupnost. Ob tej priložnosti bi se rada iz srca zahvalila našim prostovoljcem, ki nesebično darujejo svoj čas, znanje in energijo, ter vam, dragi podporniki, ki s svojo podporo omogočate, da nadaljujemo s tem poslanstvom. Skupaj lahko naredimo svet prijaznejši za vse, ki potrebujejo našo pomoč.

Hvala vam, ker ste del naše skupnosti in ker z nami delite vizijo sočutja, podpore ter upanja.

Ovire do radosti

V soboto 22.11. 2022 je potekalo 31. IZOBRAŽEVALNO SREČANJE TELEFONSKIH SVETOVALCEV SLOVENIJE, ki ga je organiziralo društvo TVOJ TELEFON.

V Postojni smo gostili preko 85 telefonskih svetovalcev iz cele Slovenije. Naše prostovoljsko delo – telefonska pomoč ljudem v stiski, poteka na skupni brezplačni številki 116-123. Telefonski svetovalci se na izobraževalnih srečanjih srečujemo vsako leto.

Letošnja tema srečanja je bila »OVIRE DO RADOSTI«.

Po težavnem obdobju z veliko izolacije in njenimi posledicami, je bila tema srečanja namenjena vprašanju kako do radosti.

Predavali so nam:

INGRID GABRŠČEK, trenerka komunikacije in mediatorka: KAJ JE DOBRA (POVEZOVALNA) KOMUNIKACIJA?

KLEMEN REBOLJ, dr.med., spec. psihiatrije: “KDO SEM, KI POSLUŠAM?”

MATEJ TORKAR, univerzitetni diplomirani psiholog: MOŽGANOLOGIJA RADOSTI

PETER UMEK, diplomirani psiholog, dr. psiholoških znanosti: SAMOMOR-VODENJE POGOVORA

Ingrid Gabršček nam je osvetlila različne vidike dobre, povezovalne komunikacije. Namen nenasilne komunikacije je vzpostaviti dialog, ki ga vsi razumemo. Stebra nenasilne komunikacije sta dihanje (ko se telo umiri smo notranje mirni) in empatija do sebe in do drugega. Empatija je tihi prostor sprejemanja , ob postavljanju meja in povezovalnega NE. Pomen nenasilne komunikacije je podprla tudi s praktičnim prikazom kako komuniciramo v vsakdanji situaciji. V prikazu smo se večina prepoznali in razmislili o svojih prevladujočih strategijah ravnanja.
Dr. Klemen Rebolj je postavil vprašanje »kdo smo mi, poslušalci?« Oviro do radosti je opredelil kot zastoj v osebnostni rasti, ko zbolimo. Bolezen, težave nam sporočajo, da imamo še rezerve, da lahko še napredujemo. Za svetovalce na telefonu je pomembno, da imajo pomirjene svoje negativne »gonilce«; klicalci so lahko »otročji«. Za svoj razvoj potrebujemo druge, ki nam držijo ogledalo. Ko se potrudim in res sprejmem klicalca- res sprejemam tudi tiste svoje dele, ki so podobni tistim od klicalca. Tako- v času za druge – največ naredim za sebe. Ni na nas, da mi spremenimo klicalca, ker smo si vsi zelo podobni in v vsakem od nas je VSE, zato imejmo v mislih, da smo dobri in to kar smo.
O možganologiji radosti je predaval g. Matej Torkar. Možgani iščejo užitek na vseh poljih- zanimivosti, nevarnosti, pomembnosti… Opozoril je na pomen pomiritve in prepoznavanja čustev, ki se tvorijo v nas. S tem se običajno sploh ne ukvarjamo. K radosti vodi: premagati sebe, učenje novih spretnosti, razveseliti nekoga.
Dr. Peter Umek je predstavil še vedno pereč problem samomorov v naši družbi. Predstavljeni so bili primeri uspešnega vodenja pogovorov s samomorilno osebo. Posebej je prikazal kako lahko v pogovoru vzdržujemo stik z osebo v hudi stiski, preusmerimo njegovo pozornost k drobcem, ki osebi veliko pomenijo in ga veselijo. Ti pogovori zahtevajo veliko empatije, tenkočutnosti in razumevanja osebe, ki je zgubila željo živeti.

Srečanje je spremljal tudi zelo dober glasbeni program.

Srečanje so popestrili glasbeniki : Jure Počkaj, Maja Kavčič, Fijona Herlič

Osamljenost

V soboto, 9. 10. 2021, je v Ormožu potekalo 30. letno srečanje Zveze STS

Telefonski svetovalci oz. poslušalci se na izobraževalnih srečanjih srečujemo vsako leto. Zveza STS enkrat letno organizira izobraževalno srečanje. Vsako leto je za organizacijo srečanja zadolženo drugo društvo. Letos je izobraževalno srečanje organiziralo Društvo Čriček iz Ormoža.

Letošnja tema srečanja je bila “ OSAMLJENOST IN POSLEDICE OSAMLJENOSTI ”

Osamljenost prepoznavamo kot velik, a še vedno podcenjen problem.. Posamezniki naj bi bili v sodobnem času bolj osamljeni kot kadarkoli prej. Nekateri strokovnjaki govorijo o soočanju sodobne družbe z EPIDEMIJO OSAMLJENOSTI. Včasih je osamljenost veljala za težavo starostnikov, danes se soočamo z osamljenostjo prav vsi. Ljudje, ki se čutijo osamljene velikokrat ne želijo spregovoriti o svojih občutkih in hkrati sami sebe obsojajo za svoje stanje. Zdi se jim, da je z njimi nekaj narobe, če niso obkroženi z ljudmi ob katerih bi čutili povezanost in sprejetost. Osamljen posameznik je mnogokrat označen, kot da je sam kriv za svoje stanje, kar pa mu povzroča še dodaten občutek sramu in tesnobe.

Predavala sta nam: dr. med. TIHOMIR ODORČIČ s temo » OSAMLJENI SREDI MNOŽICE «,

in mag. ZMAGO GODINA s temo » ČLOVEŠKA NARAVA IN POTREBA PO DRUŽENJU »

Štiri delavnice , ki so se zvrstile po predavanjih pa so vodili : dr. Cvijeta Pahljina, Iva Pajenk, dr. med. Tihomir Odorčič, mag. Zmago Godina.

Ali ste vedeli?

* da so v Veliki Britaniji ustanovili ministrstvo za osamljenost ,

* da je dokazano , da ima osamljenost za zdravje hujše posledice, kot če pokadite 15 cigaret dnevno,

* da več kot 25% Američanov večerja samih in nimajo nikogar za pogovor,

* da je osamljenost lahko vzrok za prestopništvo.

Srečanje v Ormožu je izjemno popestril zelo dober, glasbeno obarvan kulturni program. Navdušili so nas tamburaši in moška pevska skupina, kar je vplivalo na veselo in sproščeno vzdušje.

“Slovenija, učeča se dežela”

Tudi letos so naši člani sodelovali v vlogi izvajalcev delavnic v Tednu vseživljenskega učenja (TVU 2021), projektu, ki opozarja na vseprisotnost in pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih .

Soustvarjali smo s prispevkom petih delavnic :

1. Učim se, torej sem (Starajoča se družba)

2. Digitalna preobrazba družbe

3. Beremo skupaj (Deček s piščaljo)

4. Nasilje v družini

5. Predsodki v zrcalu

Na srečanju smo se ukvarjali s predsodki »tukaj in zdaj«, ki spremljajo tudi naše delo poslušalcev na telefonu. Pogosto slišimo trditve, da smo strpni, da nimamo predsodkov, da smo »s tem opravili«… V vsakdanjem življenju, pa naše ravnanje dokazuje prav nasprotno.

Opazovali smo svoje predsodke, jih ozaveščali in o njih razmišljali. Pogledali smo v različne vloge, ki bi nas zelo onesrečile, če bi se znašli v njih. Ugotavljali smo kako hitro oblikujemo mnenje, da smo »boljši, bolj ustrezni« kot drugi, kar nas spremlja tudi pri delu s klicalci na telefonu. Potrebna je pozornost, da nam nepotrebne sodbe in predsodki rušijo spoštljivost in razumevanje klicalcev, kar je cilj našega dela.

Naj bodo modre besede dr. Karla Gržana spodbuda sleherniku, da poskrbi za svojo preobrazbo. “Vsaka kriza je lahko priložnost……za premik, preraščanje prejšnjega ustaljenega…..”

video dr. patra Karla Gržana, /njegova razmišljanja so bila popotnica soustvarjalcem letošnjih TVU

Od zaskrbljenosti

k skrbi ZASE

ČAS

V času prebujajoče zvonke pomladi, dišečih vonjav brstečih rojstev, belih češnjevih oddej in svežih idej, se zbudimo v prelomno jutro dneva, kjer iz vseh strani sveta in neba odmeva:»Ostani doma!«

»Ostani doma!«

V glasu in nevidenih pogledih ljudi lahko začutimo na eni strani zaskrbljenost, na drugi dvom in nejevero, več stotisoč pa jih doživlja izgubo zdravja in njim ljubih ljudi. Ko se zbudimo, ni nujno, da se tudi prebudimo. Prosim, ne zastrimo pogleda. Ne stopimo stran. Čeprav smo daleč, ostanimo blizu. Čutni, saj današnji dan ni kot vsak dan.

SOBA

Kar še vedno ostaja prav tako, kot je bilo, je ta stol, na katerega znova sedem. V tej sobi. Tiha je. Zavesa na oknu blago plapola v dotiku notranjega in zunanjega. Zrak diši po soncu. Pogledam predse. Ritualno oddam skrbi in se predam času, ki ga namenjam v skrbi za druge. Čakam v tišini. Slišim sebe. Sčasoma pozvoni. Tudi tokrat zbrano prisluhnem in se potopim v zgodbo. Zdi se, da pozabim nase, a sprejemam vase. Zavezo, da poslušam na način, da lahko slišim, ne le svetujem, predvsem sprašujem. Ne le govorim, predano molčim. Da bi beseda dobila spoštljivo mesto, občutki okvir in čustva bazen. Na ta način splava tudi veliko misli, ki drugače ostajajo vrteče v kolesju možganskih krogotokov.

POKLIC ALI POKLICANOST?

Biti poslušalec, poslušalka na telefonu za ljudi v stiski, je poklic in je poklicanost. Ker je potrebno specifično znanje in učenje veščin, tudi pri postavljanju meja in čustvenega razmejevanja sebe od drugega: klicalca, klicalke. Zgodbe so velike, pripovedi močne, mi pa v svoji majhnosti trenutkov pomembnega stika z osebo na drugi strani nosimo zavzetost, prisotnost in pristnost. Poklicanost nas (po)vabi in iz nas izvabi predanost ter zanos. Kako ju občutite vi?

SKRB

Klicalec, klicalka kliče zaradi skrbi. V slovarju slovenskega knjižnega jezika je skrb opisana kot »občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim”. Imeti skrb je pozitivno, ker nam omogoča, da se odzovemo na okoliščine, ko je to potrebno. Podpre našo sposobnost samouravnavanja vedenja in čustvovanja. Nas varuje, dokler ni prekomerna ali potlačena, dokler je konkretna in ne obstaja v obliki tesnobe, ki razplamnti domišljijo, Tesnoba vznika nepričakovano in jo le težko zajezimo, strašljivi strah težko pomirimo.

Menu z jedilnika skrbi je neskončen. Ne le klicalčev, tudi naš. Vsakdo premošča različne življenjske izzive, imamo skrb do drugega, do sebe ali dejavnosti, ki jo opravljamo. Razlika je v tem ali jih poznamo, se jih zavedamo in vemo, na kakšen način delujejo na nas, ko smo v odnosu z drugimi. In še posebej, ko smo v vlogi poslušalca, poslušalke na telefonu! Ko smo pri tem, kar počnemo, strokovni in etični, smo skrbni do dela, ki ga opravljamo. To je naša dolžnost in odogovornost v odnosu do klicalca, klicalke in v odnosu do sebe.

SAMOSPRAŠEVANJE

Ena od naših ključnih navad odgovornega poslušalca na telefonu je skrbnost do samoraziskovanja. Kako to počnemo? S samospraševanjem, samospoznavanjem in medsebojnim dialogom. Obrnjenost navznoter je izhodišče. A ker imamo ljudje “slepe pege” in sebe ne zmoremo videti v celoti, potrebujemo drugega. Supervizija nam ponudi oboje. Notranji supervizor je naš pomočnik, vodnik, znanilec, da izbiramo prave poti že med pogovorom po telefonu. Ali pa je celo alarm, ki omogoča, da se pravočasno ustavimo, ko skrenemo. Da svoje odločitve bolje razumemo v kontekstu okoliščin in sebe, pa potrebujemo tudi pogled od zunaj, z druge perspektive.

RAZMISLITE O SVOJIH VIRIH MOČI.

Delo na telefonu za pomoč ljudem v stiski ne sme postati nadomestilo za obvladovanje svojih. Rezultat prej opisane drže do sebe, do nalog, ki jih opravljamo ter oseb, ki kličejo, je strokovna in osebnostna rast ter učenje za življenje. Na tej poti napredujemo hitreje, ko negujemo notranje vire moči. Slednje ni samoumevno.

Odgovorite.

Kaj in kdo vse vas podpira (in kaj ovira) pri tem, kar počnete?
Kaj pogrešate v svojem življenju?
Kako, kdaj in kaj boste naredili v zvezi s tem?
Kako širite meje svojih idej – mislite široko, delujte ustvarjalno.

ZGLEDI

Na začetku pomaga, če se ozremo k primerom dobre prakse s ciljem, da postanemo tudi sami sebi vzgled. Radovednost, zakaj je v nekem delu Japonske največje število stoletnikov, me je vodila, da sem odprla knjigo IKIGAJ – Japonska umetnost življenja, razlog zaradi katerega zjutraj vstanemo. Knjiga govori o sreči večne zaposlenosti, povezanosti med dejavnim umom in »mladostnim« telesom. Kakšen je vaš razlog, da zjutraj vsatnete? Govorimo o smislu. In zase vem; kar pišem, ima smisel.

PREMISLITE O NASLEDNJIH PRIPOROČILIH (Héctor García, Francesc Miralles, 2017):

Vedno ostanite dejavni, nikoli se ne upokojite.
Ne hitite.
Ne najejte se do sitega.
Obdajte se z dobrimi prijatelji.
Do naslednjega rojstnega dne poskrbite za formo
Smejte se.
Povežite se z naravo.
Bodite hvaležni.
Živite za ta trenutek.
Sledite smislu svojega življenja.

OPOMNIK

Včasih nas stiska ljudi zavede, da se oddaljimo od temeljnih načel, ki zagotavljajo kakovost delovanja. Naše platno ni nepopisan list, pomembno se je spomniti, da:

vloga in naloga poslušalca ni tolažiti, temveč prisluhniti,
ne minimalizirajmo težav, občutkov, niti lastnih,
nam klicalcev ni potrebno pripeljati do boljšega počutja, temveč skušajmo ‘(z)držati’ težo ‘vzdušja’, kar nam med drugim omogoča ozaveščenst in sprotna razbremenitev,
vsi ljudje moramo skrbeti za uravnoteženje temeljnih psiholoških potreb. Prekomerna obremenjenost v vsakdanjem življenju, ki je lahko kdaj močno destabilizirano, ni dobro izhodišče za pomoč drugim!

SKRB ZASE – NAŠA ODGOVORNOST

Občutek, da imamo vajeti svojega življenja in izbir, ki jih sprejemamo v danih okoliščinah, v svojih rokah, je dragocen. Zato je dobro, da pozornost usmerimo na:

poznavanje in redno obnavljanje strokovnih temeljev dela na telefonu za ljudi v stiki,
prepoznavanje meja,
uspešno rokovanje s stresom in veščinami samouravnavanja,
ozaveščanje, zavedanje, védenje, ubesedenje: poimenovanje lastnega doživljanja, čustvovanja, razmišljanja,
prepoznavanje notanjih ovir in omejitev, odzivov, ki jih je potrebno imeti pod nadzorom,
preseganje le-teh s stalnim učenjem in viri moči, ki nas podpirajo,
čas za SUPERVIZIJO, po potrebi individualno posvetovanje in stalno osebnostno rast.

Ko odložim telefon, v tihost sobe vstopi odmev besed. Odstopim mu prostor, dodam svoj zven. Pripravljena slišim, da ponovno zvoni.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psih. svet.

(Certificirana EuroPsy psihologinja, geštalt izkustvena družinska terapevtka, geštalt psihoterapevtka, EAGT, EAP, Core Evolution psihoterapevtka, izvajalka supervizije)

Na obisku

Obiskali smo našo dolgoletno članico Slavo Dragolič, ki ji bomo letos podelili naziv častne članice društva Tvoj telefon.

Slava Dragolič, 88 letna gospa z velikim srcem, ki trenutno živi v Centru starejših Cerknica še vedno navdušuje s svojim neutrudnim delom z in za ljudi. Pove, da ji je prostovoljstvo na društvu Tvoj telefon zelo veliko pomenilo in kako zelo pogreša dejavnosti povezane z društvom. Ko so ji v sobi z razgledom na Crekniščico, privreli spomini na plano, smo se spomnili na besede Viktorja E. Frankla : “…nikoli ne gre za to, kaj še lahko pričakujemo od življenja, marveč za to, kaj življenje pričakuje od nas.”

“Misliš že, da si dosegel meje svojih zmožnosti, in glej, pritečejo nove sile. Prav to je življenje.” Franz Kafka

Na sliki: V knjižnici Centra starejših Cerknica , kjer si vzame čas za ustvarjanje, januar 2020

Kljub visoki starosti in zdravstvenim težavam svoj čas v Centru starejših Cerknica preživlja ustvarjalno in polno.

Šiva punčke iz cunj za Europa Donna, slovensko združenje za boj proti raku dojk, piše poezijo in pravljice za otroke, veliko bere in se vedno izobražuje. Nedavno pa je v samozaložbi izšla njena knjiga: Kraljice in kralji (Koroške pravljice, miti in pripovedke)

Na sliki: V oddaji **Klepet ob kavi**, oktober 2018

Če nahitro preletimo njeno življenje, se kot rdeča nit vije ravno njena “prostovoljska pot”, ki se odraža v prelepem dajanju sebe za druge.

Rodila se je leta 1932 v Cerknici, vendar je od leta 1949 živela na Koroškem, kamor se je omožila. Tam, na Ravnah se je začelo njeno prostovoljsko delo, kjer je ustanovila Kulturno društvo literatov Mežiške doline.

Leta 2001 se je preselila nazaj na Notranjsko in sicer v Postojno. Leta 2002 pa se je pridružila našemu društvu. Vse do leta 2016, ko ji zdravstveno stanje ni več dopuščalo aktivnega sodelovanja, je bila ena naših najbolj dejavnih in požrtvovalnih članic, ki je bila hkrati aktivna tudi na številnih drugih področjih, med drugim tudi kot prostovoljka društva Modre siničke (Pivka), kjer so na njeno pobudo začeli izdelovati punčke iz cunj za UNICEF.

Leta 2016 je na naš predlog prejela plaketo Državnega sveta RS , ki jo Državni svet Republike Slovenije podeli najzaslužnejšim društvenim delavcem, prostovoljcem.

Na sliki: Podelitve, ki je potekala 5.decembra 2016 v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije se ni mogla udeležit, ker je bila na okrevanju v Bolnišnici Sežana.

Na koncu Slava pove: ” Lepo je, ko občutiš, da je vložen trud poplačan, ker si nekomu pomagal, da spet zaupa v življenje…vsaka stvar šteje, še tako majhna gesta, lepa beseda, dejanje lahko nekomu spremeni življenje na bolje…”

Verzi iz pesmi “Hrepenenje”, Slava Dragolič

Spet sem sposobna dihati

v meni zori ljubezen,

naj jo bo dovolj za vse,

ki si jo žele.

Katastrofiranje kot odziv na probleme

Kaj je katastrofiranje?

S pojmom »katastrofiranje« označujemo pojav, ko si neko stvar, pojav, dogodek, predstavljamo v pretirani obliki. Z besedo »pretiran« mislimo le na en pol; gre za izrazito enostransko, negativno in pesimistično obliko mišljenja, v kateri si stvari predstavljamo ali jih »napovedujemo« v precej bolj negativni luči, kakršne dejansko so oz. se kasneje razvijejo. Npr. takoj, ko se nam zgodi kaj slabega, ali izvemo za kaj slabega, pomislimo na najhujše, kar bi se lahko zaradi tega zgodilo.V resnici, v realnemu življenju, se takšne katastrofe, kot si jih zamišljamo, dogajajo. Vendar obstaja zelo majhna verjetnost, da se bo to res zgodilo.

Narejeni smo tako, da takoj, ko se nam zgodi kaj slabega, pomislimo na najhujše!

Kadar iz problema naredimo katastrofo, to ustvarja občutek ujetosti, nemoči, brezizhodnosti. Na namišljeno katastrofo se naše telo odziva, kot bi katastrofo zares doživeli. Ob tem pa delujemo na načine, ki ne kažejo rešitve.

OZADJE KATASTROFIRANJA

Najprej bomo raziskali ozadje katastrofiranja. Depresivni, pesimistični ljudje so bolj nagnjeni k temu in pogosto katastrofirajo. Ljudje se k temu pojavu največkrat zatečemo, ko se znajdemo v problemih, ki jih sami ne zmoremo rešiti. Položaj vidimo kot brez izhoden, prav tako na vidiku ni nobene rešitve. Nagnjenje k katastrofiranju pa poberemo tudi od vzorcev obnašanja svojih staršev; še posebej, če so se, ko so se srečevali z različnimi izzivi, zatekali bolj k poveličevanjem problemov, ki so jim jih ti izzivi zadali kot pa k dejanskih proaktivnim iskanjem rešitev.

Primer: v službi nam naložijo večjo skupinsko nalogo, za katero smo že vnaprej prepričani, da ji ne bomo kos. Še preden se jo lotimo, vidimo končni rezultat: po-lo-mi-ja. Zakaj? Prvič zato, ker se (npr. zaradi slabe samopodobe) dojemam kot nesposoben. Drugič: nagajali mi bodo sodelavci. Tretjič: večina od njih bo zbolela in vse delo bo padlo name. Četrtič: imeli bomo probleme s tehniko (pokvarili se bodo računalniki, programi…). Dodatno težo h katastrofiranju doda tudi to, da se obremenjujemo s stvarmi, na katere sami kdaj nimamo nobenega vpliva.

Ali pa: po telefonu pokličemo prijatelja in se ta ne oglasi. Ne le- to, v roku ene ure niti ne pokliče nazaj, kar je v današnjem svetu nezaslišano. Je morda jezen name? Sem mu kaj naredil? Je kaj narobe z njim? Je morda bolan? Tako, pa sem izgubil še zadnjega prijatelja. Saj sem vedel, da bo tako.

SI LAHKO POMAGAMO?

Postopno se lahko učimo dekatastrofirati, če raziščemo svoje občutke, si pišemo dnevnik ali gremo na pogovor k terapevtu. Važno, je, da prepoznamo probleme, ki se nam motajo po glavi, jih zapišemo, spoznavamo svoje občutke in – iščemo rešitve. K slednjemu vključimo še druge osebe, saj pri našem delovanju pogosto potrebujemo spodbude ljudi, ki jim zaupamo.

Eden od prvih korakov: ko katastrofiranje nastopi, si priznajmo, da to počnemo. Poskušajmo zavestno upočasniti razmišljanje in razmišljati bolj postopno, v korakih. Osredotočajmo se na stvarnejše izide in rezultate.

KORAKI, KI VAM LAHKO POMAGAJO DEKATASTROFIRATI IN S TEM POLEPŠATI VAŠ VSAKDAN

Kot že napisano prej, razvijajte upočasnjeno razmišljanje, da s tem upočasnite katastrofiranje.

Vadite dekatastrofiranje po naslednjih korakih:

Kaj je najhujše, kar se lahko v dani situaciji zgodi?
Kaj lahko narediš, da preprečiš najhujše?
Kaj je najboljše, kar se v dani situaciji zgodi?
Kaj lahko narediš, da bi pripomogla k temu, da bi se zgodilo najboljše?
Kaj je najverjetneje, kar se lahko zgodi?
Kaj lahko narediš, da bi bil kos najverjetnejšemu, če bi se zgodilo? To je vaš načrt napada za najverjetnejši izid.

Vprašajte se, kako se počutite, če si predstavljate najhujši izid oz. kako se počutite, če si predstavljate najverjetnejši izid? Vprašajte sebe (ali otroka), kako na vaše obnašanje vpliva, če si predstavlja najslabši izid. Vprašajte sebe (ali otroka), kako na vaše obnašanje vpliva, če si predstavljate najverjetnejši izid.

Kakšni so vaši načini katastrofiranja? Ko se bodo v tem tednu pojavile ovire in bodo vaši misli ujete v strašni »Kaj se bo zgodilo?« , delajte zgornje vaje.

Obisk psihoterapevtke pomaga pri umirjanju vaših misli in iskanju rešitev iz situacij, ki se vam zdijo včasih brezizhodne. Predolgo vztrajanje v namišljenih in resničnih kataostrofalnih situacijah preobremenjuje vaš živčni sistem in na dolgi rok vodi v anksioznost, namišljene rituale, ki se lahko posamezniku vsiljujejo v misli in vedenje (npr. obsedeno umivanje rok, da bi se bolje počutil) in panične napade, ko telo odreagira s ponorelim bitjem srca, kot bi bili v življenjski ogroženosti, pa niste.

Seveda tudi pogovor z osebo na društvu Tvoj Telefon ali drugem kriznem telefonu pomaga pri iskanju rešitev iz začaranega kroga negativnih misli in težke situacije. Ko je tam nekdo, ki bolj zaupa v to, da obstaja rešitev, kot zaupate v določeni situaciji vi. Dovolite si vzeti pomoč, ki vam je na voljo in aktivno sodelujte pri iskanju poti iz stiske.

Radi se imejte in poskrbite zase.